Že tako dolgo razmišljam, da bi nekaj napisala...
Pa sprva ne najdem časa....jp, dober izgovor, vem 😜
Pa potem si mislim, da ker že toliko časa nič ne pišem, kaj pa naj zdaj kar spet začnem....Spet kar nekqj, vem 😊
Pa ena "cvetka" zna priti na dan, kot je :"V poplavi vsega, le kdo bo še tebe bral?"
In še kakšna "dobra" misel iz mojega izredno aktivnega uma se utrne ob tem, da bi se spet pojavila tukaj.
Ojoj, ja, vsi imamo sem ter tja kakšno misel, ki se ob določenih trenutkih pojavi. Odvisno od nas pa je, ali ji damo moč in veljavo ali še vedno kljub temu stopamo po svoji poti.
In kot vidiš, se ne dam in se ponovno javljam. Po reeees dolgem času. Ampak, če čutim, da je to nekaj, kar želim, je to za upoštevati, a ne?
In za danes naj bo to vse 🥰.
Želim te pozdraviti, ti zaželeti en čudovit dan in povedati, da po vsej verjetnosti se ti javim kaj bolj pogosto, kot sem se v zadnjem letu (kar po drugi strni ne bo težko, ker sem bila konkretno odsotna).
Pošiljam objem in ti povem, da sem še vedno
tukaj zate,
Laura
Ko imam se 15min prosto...lahko bi ta cas hitela in norela, dala perilo prat, hitro zlozila se par brisač,....
Amapk ves kaj?
Saj ne bo nikamor nic ušlo...teh 15min bo takole na sončku zagotovo v tem trenutku najboljše možen izkoriščen čas.
Ker tudi to rabim...da ne delam nič, da enostavno sedim, gledam proti Krki in uživam, ko pijem svojo chi kavico.
Glede na moč sonca, pa itak ne vem, če sploh bom celih 15min zdržala tukaj 😊.
Upam, da si tudi ti uspeš vsaj 15min posvetiti sebi in uživaš malo na sončku, ker je res tako lepooo 🥰.
Tukaj zate, Laura
Zdaj smo pa že kar zakorakali v marec...že dojemaš, da je že marec 😉?
Si si za letošnje leto zastavila, da malo upočasniš?
Ti uspeva?
Ja, hitro grejo dnevi...veliko je obveznosti...
Ampak ne glede na vse, se lahko ustaviš, če se tako odločiš.
Lahko upočasniš svoje hitenje...
Lahko upočasniš sebe.
Verjetno si si že dokazala, da norenje ne pripelje do prav zavidljivega počutja.
Poskusi drugače...
Malo po malo...
Majhni koraki na poti do velikih sprememb 🥰.
In če sem ti lahko sopotnik na tej poti, vedi, da sem
tukaj zate, Laura
Zato bodi v danem trenutku in ne vedno z glavo nekje drugje.
Težko?
Ja, velikokrat...še posebej ko te posrka hiter vsakdanjik, kar roko na srce, je prav kmalu...
Ampak vredno prav vsak moment, ko to prakticiraš.
In JA, da se to zvaditi.
Seveda se da.
Zato daj, začni že danes.
Malo po malo.
Vsak trenutek šteje.
Tukaj zate, Laura

